Spoštovani,

v letu 2019 vas vabimo k sodelovanju na 3. mednarodni znanstveni konferenci Slavistični znanstveni premisleki z naslovom Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju, ki bo potekala 20. 11. 2019 v organizaciji Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru ter sodelovanju Slavističnega društva Maribor in v okviru Raziskovalnega programa št. P6-0156 Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine.

​

Na konferenci želimo zaradi aktualnosti in posledično vse večjih potreb po usvajanju slovenščine kot nematernega jezika z vidika najsodobnejših didaktičnih, jezikoslovnih, kulturoloških in literarnovednih pristopov osvetliti pomen in vlogo slovenščine kot drugega in tujega jezika v izobraževanju.

​

Zakonodaja, ki vključuje tudi člene o učencih priseljencih, je splošna in šolska. V prvo skupino sodijo mednarodni dokumenti in splošna slovenska zakonodaja: Ustava Republike Slovenije (2006), Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (2002), Zakon o azilu (2006) in Zakona o tujcih (2009, 2011). V drugo skupino sodijo Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011), Zakon o osnovni šoli (2006), Zakon za uravnoteženje javnih financ (2012) in Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja (2013); v to skupino sodijo tudi Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2007), Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah (2009), Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012), ki pa niso zakonsko obvezujoče. Slovenija je tudi podpisnica dokumenta osmih Ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje: evropski referenčni okviru (UL EU 2018/C 189/8).

​

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011) je dokument, ki vsebuje načela, cilje in strateške usmeritve vzgoje in izobraževanja, najprej splošna, v nadaljevanju po stopnjah šolanja (vrtec, OŠ, SŠ), v posebnem poglavju se načela, cilji in strategije nanašajo tudi na otroke priseljence in na otroke, rojene v Sloveniji, katerih materinščina ni slovenščina. Posebej pomembna je uzaveščenost o rabi jezikov v vzgoji in izobraževanju: slovenščina kot prvi in drugi jezik, materinščina in tuji jeziki (prav tam, str. 33–35). Spoštovanje vseh otrok, katerih materinščina ni slovenščina, se kaže predvsem v načelu spodbujanja medkulturnosti, saj je zavedanje o obči kulturni dediščini temeljni pogoj za sprejemanje in spoštovanje pluralizma kultur.